Homeopatijo je na začetku 19. stoletja razvil nemški zdravnik Samuel Hahnemann (1755-1843). Njegov cilj je bil hitra, blaga in trajna povrnitev zdravja oziroma odprava in uničenje bolezni na najkrajši, najzanesljivejši in najbolj neškodljiv način, na jasno razumljivih načelih.

Čeprav so osnovna načela homeopatije preprosta, je to kompleksen sistem zdravljenja, ki ga začnemo razumevati postopoma skozi študij in praktično delo z bolniki, zato ga nepoznavalcu ni mogoče razložiti v nekaj besedah.

Temeljno načelo homeopatije izraža latinski stavek »similia similibus curentur« ali »podobno zdravi podobno«, iz katerega sledi celotni sistem homeopatskega zdravljenja.

Homeopatija je nastala kot korekcija takratne uradne oziroma šolske medicine. Hahnemann je s homeopatijo revidiral šolsko medicino tistega časa tako, da je iz nje odstranil tisto, kar je ugotovil, da je napačno. Odpravil je napako, ki se je v medicinski misli vlekla skozi tisočletja in jo je podedovala tudi današnja znanstvena medicina.

Veliko zdravnikov, ki so se začeli resno ukvarjati s homeopatiji, je to storilo šele potem, ko so doživeli neko izkušnjo, ki jih je prepričala v učinkovitost homeopatije. To je pogost podatek v biografijah zdravnikov homeopatov. Eden največjih genijev homeopatije, zdravnik James Tyler Kent, se je posmehoval, ko so k njegovi bolni ženi, potem, ko ji sam ni znal pomagati, poklicali zdravnika homeopata. Ko pa je na lastne oči videl, česa je sposobna homeopatija, je postal njen vnet zagovornik.

Homeopatija je brez dvoma medicina in to v žlahtnem pomenu besede. Medicina pa je bila vedno umetnost in znanost hkrati. Tisti, ki iz nje želijo narediti samo znanost, jo siromašijo. Samuel Hahnemann je dal svojemu najpomembnejšemu delu naslov Orodje umetnosti zdravljenja (Organon der Heilkunst). Zdravniško veščino je torej razumel kot umetnost, čeprav se je pri svojem delu striktno držal principov znanstvene logike in znanstvenega načina dela in je bil pravzaprav prvi zdravnik, ki se je medicine lotil na znanstven način.

Njegov odnos do medicine in zdravniškega poklica jasno odraža prvi paragraf Organona, ki se glasi: »Najvišja in edina naloga zdravnika je obnovitev bolnikovega zdravja, kar imenujemo zdravljenje.«

Vir: ŽUŽEK, Miloš/ Osnove homeopatije, Lj: samozal. M. Žužek, 2007